Title August 2020

OZALI NA MABEKO NYONSO YA KOPESA NZAMBE MATONDI

 

Tika ete nkombo ya Nkolo na biso Yesu Klisto epambolama!

Soki ozali na bomoi, ozali na mabēko nyonso ya kopesa Nzambe matondi. Ata soki ozangi ata mbongo moko na poche na yo, ozali kaka na mabēko nyonso ya kopesa Ye matondi.

Pamba te na tango oyo tozali koloba, mbala mosusu yo ozali kaka na mpasi ya motó, kasi moto mosusu azali na ICU, azangi koyeba (na elanga ya monganga), mpe mosusu azali na lopitalo mpo na maladi makasi. Mpe mbala mosusu wana ozali kolala na mbeto, ozali kokanisa mikakatano na yo, na esika mosusu moto azali pene ya kopema mbuma na ye ya suka.

Wana yo okoki kozanga kolia banda ntongo, moto mosusu azangi kolia banda lobi. Wana ozali na baboti mpe bandeko, moto mosusu azali kaka ye moko—azangi moto ata moko.

Wana miso na yo ezali kopesa yo mpasi mpe ozali kolata linɛti, moto mosusu azangi komona ata moke. Wana ozali kotambola na kokakatana, moto mosusu azalaki ata na makolo te banda kobotama.

Wana ozangi mbongo to biloko ya mokili, ozali kaka na bonsomi ya kolamuka na ntongo mpe kokende esika olingi. Kasi bato mosusu lelo bazali na boloko mibu ebele, bazangi bonsomi oyo ozali na yango. Bazali kolinga kozala na bonsomi yango ata mokolo moko kaka—kasi bazangi yango.

Wana mokolo na yo eleki malamu lelo, na miniti oyo bato mosusu bazali na mawa. Balamuki na nsango ya liwa mpe bazali kokunda balingami na bango—bato ya motuya mpe ya ntina mingi mpo na bango. Ezali te mpo bakweyisaki Nzambe na nkanda nde makambo yango ekomeli bango. Te! Bamosusu na bango bazali basaleli ya motuya mingi liboso ya Nzambe, kasi bazali na maladi, na boloko, na kozanga bato pembeni, to ata kozanga bilei. Kasi yo ozali kokutana na pasi ya kilo boye te. Kanisa mbala mibale! Pesa Nzambe matondi, mpe kozala moto ya kolela mpe komitungisa tango nyonso te.

Kosilisa mokolo na bomoi ezali likamwisi monene. Yango wana, na ezalela nyonso ozali na yango, soki kaka ozali na bomoi, pesa Nzambe matondi. Komikokanisa na moto oyo azali na mingi koleka yo te; kasi kokanisa moto oyo azali na moke koleka yo—boye okozala ntango nyonso na mabēko ya kopesa Nzambe matondi.

Pesa Nzambe matondi na koyemba, na kosanzola Ye, mpe na kopesa Ye makabo. Tango osali boye, ozali kopesa Nzambe lokumu mpe kondima bozali na Ye na bomoi na yo. Ezali mpe mokano ya Nzambe ete topesaka Ye matondi.

1 Batesaloniki 5:17–18
“Bobondela kozanga kotika. Na makambo nyonso bópesa matondi; pamba te yango nde mokano ya Nzambe kati na Klisto Yesu mpo na bino.”

Bakolose 3:15
“…Mpe bózala bato ya matondi.”

Na mikolo oyo ya suka, simba kondima na yo makasi. Kotika mikakatano ya mokili oyo epesa yo nzoto te. Suka ezali pene.

Nkolo apambola biso nyonso.

Kabola nsango malamu oyo na bato mosusu.

Print this post

MIKANDA YA BIBLIA: Eteni ya 8 (Mokanda ya Ezekiele)

 

  • Home / Home
  • MIKANDA YA BIBLIA: Eteni ya 8 (Mokanda ya Ezekiele)

Nkombo ya Nkolo Yesu Klisto epambolama. Boyei malamu mpo tóyekola Liloba ya Nzambe. Oyo ezali kokoba ya boyekoli ya mikanda ya Biblia, oyo tosili kotala mikanda 17 ya liboso, kati na yango mokanda ya Ezra mpe ya Jeremia. Lelo, na ngolu ya Nkolo, tokokoba lisusu na mokanda oyo elandi, elingi koloba mokanda ya Ezekiele. Soki otángá naino te mikanda oyo eleki, ezali malamu ozonga otángá yango malembe-malembe mpo awa ezala kaka kobakisa boyebi likoló ya oyo oyebi déjà.

Mokanda ya Ezekiele ezali mokanda ya 26 na molongo ya mikanda ya Biblia, mpe ezali na mikapo 48. Mokomi ya mokanda oyo ezali Ezekiele ye moko. Nkombo Ezekiele elingi koloba: “Nzambe akopesa makasi.”
Mokanda oyo ekomamaki pene ya mobu 593 kino 570 liboso ya Klisto, mpe ekomamaki pene ya bambula 20. Bandaki kokoma yango tango Bayuda bakendaki na bowumbu na Babilone na etuluku ya mibale.

Bokundola ete bokangami ya bana ya Yisraele na Babilone ekabolamaki na bituluku misato:

  1. Etuluku ya liboso: oyo ezalaki na tango ya Mokonzi Yehoyakime; mosakoli Daniele azalaki kati na bango.
  2. Etuluku ya mibale: na tango ya Mokonzi Yekonia (to Yehoyakini); Mosakoli Ezekiele azalaki kati na etuluku oyo.
  3. Etuluku ya misato mpe ya suka: na tango ya Mokonzi Sedekia, oyo atombokelaki Nebukadneza, mpe bakufolaki ye miso; bato mingi ya Yuda bakendaki na bowumbu. Wana nde ezalaki suka ya Bayuda kofanda na mokili ya elaka.

Soki otángi mikanda ya Bakonzi, Makambo ya Mikolo, mpe mokanda ya Jeremia, okomona ndenge Mosakoli Jeremia alelaki mpo na Yisraele mpo batika masumu na bango, kasi bayokaki te kino bakendaki nyonso na Babilone.

Daniele, Shedrake, Meshake mpe Abednego bakamatamaki lokola bilenge na etuluku ya liboso mpe bakendaki liboso na Babilone. Nsima ya mwa tango, etuluku ya mibale ebimaki — kuna nde Ezekiele azalaki. Tango bazalaki na nzela ya kokende Babilone, Ezekiele abandaki komona bimonaneli ya Nzambe (tángá Ezekiele mokapo 1 mpe 2).

Na mokuse, amonaki likoló efungwami lokola Mosakoli Isaya mpe Ntoma Yoane bamonaki, mpe amonaki bakeluba mpe kiti ya bokonzi ya Nzambe.

Ezekiele 1:1 (Mokanda na Bomoi)

“Na mobu ya tuku misato, na sanza ya minei, mokolo ya mitano, tango nazalaki elongo na bato bakangami pembeni ya ebale Kebari, likoló efungwamaki mpe namonaki bimonaneli ya Nzambe.”

Na bimonaneli wana Nzambe apesaki ye rulo (gombo) alia yango.

Ezekiele 2:9

Rulo yango ezalaki mokanda ya kala oyo bakomaka mpe bagulungaka, ezalaki bilei te. Atako toyebi te ndenge alaki yango, toyebi kaka ete alaki mokanda oyo Nzambe apesaki ye.

Mokanda yango ekomamaki kati mpe libanda, mpe ezalaki na maloba ya: mawa, kolela mpe pasi (ole).


Ntina ya kobenga Ezekiele

Ezekiele 3:1-6 (Mokanda na Bomoi)

1 “Mwana ya moto, lia oyo ozali komona; lia rulo oyo mpe kende koloba na ndako ya Yisraele.”
2 Nafungolaki monoko na ngai, mpe alisaki ngai rulo yango.
3 Alobaki: “Tondisa libumu na yo na rulo oyo.” Nalaki yango, mpe ezalaki elengi lokola mafuta ya nzoi.
4 Alobaki: “Kende epai ya bana ya Yisraele mpe loba maloba na ngai.”
5-6 “Otindami epai ya bato ya monoko ya bapaya te, kasi epai ya ndako ya Yisraele.”

Ezekiele atindamaki epai ya Bayisraele — mingimingi etuluku oyo etikalaki naino na Yelusaleme. Kolia rulo elakisi kolisama na Liloba ya Nzambe, mpo akende kopamela, kokebisa mpe kosakola etumbu soki babongoli mitema te.

Nsima ya kolia rulo yango, Molimo ya Nzambe akitelaki ye na nguya mpe abandaki kosakola makambo ekoya. Na tango wana Mokonzi Sedekia azalaki motó makasi, aboyaki koyoka likebisi ya Jeremia. Na Yisraele Jeremia azalaki kopamela, mpe na nzela ya Babilone Ezekiele azalaki koloba makambo moko — bango nyonso bazalaki na nsango moko ya Nzambe.


Bokabwani ya mokanda ya Ezekiele

  • Mikapo 1–24: Esakweli ya kobebisama ya Yelusaleme.
  • Mikapo 25–32: Esakweli mpo na bikolo mosusu lokola Ejipito, oyo mpe batombokelaki Nzambe.
  • Mokapo 33: Libenga ya kobongola motema mpo na Yisraele.
  • Mikapo 34–48: Bimonaneli ya mikolo ya suka mpe kotongama lisusu ya Yelusaleme.

Na bimonaneli ya suka, Ezekiele amonaki Tempelo ya suka oyo ekotongama na mikolo ya nsuka — esakweli oyo ekokisami naino te.


Likebisi mpo na basakoli ya lokuta

Ezekiele 13:1-3 (Mokanda na Bomoi)

1 Liloba ya Yawe eyelaki ngai:
2 “Mwana ya moto, sakola mpo na basakoli ya Yisraele…”
3 “Mawa na basakoli bazoba oyo balandaka makanisi na bango moko mpe bamonaka eloko te!”

Na mokanda oyo tokoyekola:

  • Nzambe ayinaka losambo ya bikeko,
  • Nzambe asepelaka te na masumu,
  • mpe molimo oyo esali lisumu ekokufa (Ezekiele 18:4,20).

Mokumba ya mokengeli

Ezekiele 33:7-9 (Mokanda na Bomoi)

7 “Natiaki yo mokengeli mpo na ndako ya Yisraele…”
8 Soki okebisi moto mabe te, akokufa na masumu na ye, kasi makila na ye nakosenga epai na yo.
9 Kasi soki okebisi ye mpe aboyi kobongola motema, yo okobikisa bomoi na yo.

Yango wana koyoka Nsango Malamu kaka te ekoki te — tosengeli mpe kokebisa basusu.


Na mokanda oyo mpe tokokuta esakweli ya etumba monene oyo ekosalema na Yisraele, epai bikolo ebele ekobundisa yango, kasi Nzambe akopesa bango elonga.

Biblia elobi te ndenge Ezekiele akufaki, kasi emonani ete akufaki na Babilone. Bimonaneli na ye mingi ekokani na oyo Ntoma Yoane amonaki na esanga Patimo.


Likebisi ya suka

Tozali na mikolo ya nsuka. Tozali na tango ya Lingomba ya Laodikia (Emoniseli 3:14) — lingomba ya molunge te mpe ya malili te, oyo Klisto alobaki akobwaka.

Yango wana Klisto azali kobenga biso mpo suka ekómi pene. Alingi moto moko te abunga.

Soki naino obongoli motema mobimba te — tika masumu lelo: pité, ekobo, kotala bililingi ya mbindo, kofinga, mpe misala nyonso ya molili. Lobela Nzambe na motema ya solo; lobiko ezali ya ofele. Akolimbisa yo mpe akopesa yo Molimo Mosantu mpo akamba yo na solo.

Nkolo apambola yo.

Print this post